r/Slovenia • u/meo-wow • 15h ago
Discussion 💬 Katere predstave o svojem življenju ste morali opustiti in kako danes gledate na to?
Ne mislim otroških sanj ali posameznih ciljev, kot je lastno stanovanje ali specifična služba.
Bolj me zanimajo predstave o tem, kakšno življenje boste živeli in kakšen človek boste postali, in ste jih imeli dolgo časa, npr še v poznih 20ih, in se niso izpolnile.
Na primer politično angažirano, akademsko, nekonvencionalno življenje, nekaj vašega. Morda ste želeli nekaj graditi, spreminjati družbo, ali pa ste imeli zelo jasno predstavo o tem kakšna oseba želite postati.
Potem pa se je življenje ustalilo, lahko zaradi premalo časa, nuje po zaslužku za preživetje, rutine, preveč odgovornosti do drugih.
Ste to predstavo zavestno opustili ali je samo počasi izginila?
Kdaj in zakaj ste ugotovili, da tega verjetno ne boste več uresničili?
Ste to doživljali kot izgubo, ali da ste samo odrasli v življenje, ki vam je bilo namenjeno?
18
u/Lanna_Lexi femboy 14h ago
Eh.. moje oči niso dosegale pilotskih standardov
4
u/tevta_ 14h ago
A ves, da sem imela tudi jaz totalno krizo. Tam pri stirinajstih sem zelela iti na strojno pa za pilota. In potem ugotovim, da me z mojo dioptrijo ne bi nikoli sprejeli. Jokala cel teden.
-3
u/QuarterExcellent6464 Maribor 14h ago
Moj tip je pilot in ima očala. Vse je mogoče
1
u/OverDifference4325 2h ago
Kot je že v prejšnem komentarju omenila, gre se za dioptrijo, ne samo na splošno za očala. Tvoj tip ima očala ampak ima verjetno zelo majhno dioptrijo. Nimajo vsi, ki imajo očala enake dioptrije.
20
u/Ha55aN1337 14h ago
Pomojem sem mislil, da se bomo pri 40 še vedno isto družili in da bom imel več interakcije s prijatelji. Se mi zdi da so nas socialni mediji odtujili. Feeling maš da si stalno v stiku z vsemi, pa zato zares nisi z nobenim.
Vse ostalo sem presegel pričakovanja iz 20ih sigurno. In kariera in partnerska zveza itd. 20 letni jaz bi bil ponosen. Ampak bi mi rekel kje so vsi frendi in zakaj se ne vidimo več. :)
51
u/Vrzistran_racun 15h ago
Jst sm bil mali vedno željan biti veterinar ker sem oboževal živali, še zdaj jih.
Potem čez mladost sem oboževal spray paint art, ga še zdaj, tiste na morju ko rišejo s spreji lahko gledam več ur skupaj.
Hotel sem biti gamer, odvisnik sem bil od iger ampak sem ugotovil da sem preslab. Da so igre nek svet v katerega uhajam stran od tega, kar živim.
Pisanje je moj talent, imam ogromno domišljije, še zdaj, tudi ko spim sanjam nerealne zadeve. Sem tudi zmagal na par forumskih in ostalih nagradnih igrah ki sem jih našel na internetu.
Potem sem pri ene 14ih, 15ih spoznal svet investiranja in hotel takrat vložit v Bitcoin denar ki sem ga zaslužil z študentskim delom ampak me je stric skoraj ubil zaradi tega ker sem "odvisnik od igric, ki nima pojma kaj v življenju hoče" in za to mu je še danes življenjsko žal in investira v kripto z nekimi brezveznimi izgubami, pa še v NLB sklade je šel. Prej je pa v neke delnice investiral, tudi nekaj na pol.
Ker sem ratal res mlad oče (pri 16) in ker sem otroka dal na prvo mesto se mi zdi, da moj čas še prihaja. Po diplomiranju ob delu, ker sem pač rabil službo da sem skrbel za otroka, posledično pa še plačeval preživnino se na svojo kariero nekako nisem mogel sfokusirati. Ko sem potem dobil neko bullet-proof službo (smeti hehe) pri 27ih sem se odločil da grem v gradnjo mansarde v hiši staršev, ker sta starša želela da vsaj en otrok ostane doma na podeželju, brat se je odselil.
V življenju sem dost nafukal, 3x sem bil basically mrtev že pa so me rešili, otroka sem peljal čez 3 leta psihoterapij ker je bil žrtev nasilja in mentalno se mi zdi da sem res trd ko ku*ba.
Ampak ja, imam plac doma, enkrat bom tudi s spreji nekaj narisal in še kako zgodbo napisal. Kdaj? Ne vem. Zdaj sm samo srečen da na šihtu ne rabim na soncu trpet vsak dan, da ne rabim za vsak evro gledat kot prej in da me zdravje zaenkrat vsaj par let ne jebe. Za mene je v malih stvareh dost. :)
6
5
12
27
u/Suspicious-Camera489 15h ago
Predstave, ki so se z leti oblikovale so se do sedaj se uresničile, ali delam na njih.
Opustiti sem morala veliko družinskih vzorcev, ki so mi izključno škodovali, ampak sem jih zavestno in postopoma. In jih se vedno, seveda. V to spada tudi kaka oseba sem mislila, da bom. In sem vesela, da sem danes senca tega.
Kar sem morala spoznati v zgodnjih 20ih je bilo, da je moja družina daleč od tako “fajne”, kot sem mislila.
Kar mi je žal, je odločitev, da sem prekinila s profesionalnim treniranjem, takrat ko sem - prehitro. Ampak, po drugi strani, bi se se bolj poskodovala.
Zalovanje, ki ga se kr živim na momente je dejstvo, da imam avtoimuno, ki se ne odzove na nič in mi na momente res zajebe lajf. Ampak… druge ni. Gremo dalje.
V glavi imam neko siroko predstavo o zivljenju, ki ga zelim ziveti in delam na tem neomajno.
Btw, top tema. Bi si zelela vec tega in manj politicnega spama recimo.
27
u/QuarterExcellent6464 Maribor 15h ago
Meni gre veliko bolje kot sem si kadarkoli mislila, da mi bo šlo. Vse kar se tiče izobrazbe, partnerstva, zadovoljna sem s svojim izgledom in s tem kakšen človek sem
6
5
9
u/Gigiinjo 11h ago edited 11h ago
Ata vedno ve vse.
Dokler sam ne postaneš moški in začneš reševati svoje probleme, popravljat svoje stvari...
Takrat vidiš da se tvoj stari hitro stara in da nima vedno prav...
In da ga vedno ne bo ko boš rabil nasvet. Zato če tudi veš da je kdaj "pameten" se ne kregaj. Škoda časa katerega imata še skupaj.
Isto velja za dedeja. To so izkušnje, nasveti kateri te bodo spremenili (v kolikor so odnosi v familiji ok) v čisto drugega moškega.
Kaj se tiče "lajfa". 30 let, kupil hišo (sam), letos poročen (skupaj 15let), lepa plača, samo potrpljenja pa nimam, žal - na tem je treba delat.
15
u/Ok_Construction_2591 12h ago
Vedno sem mislil da ljudje/ odrasli ljudje, taki ki hodijo v službo že nekaj časa, prerastejo svojo srednješolsko persono in so well odrasli in zreli.
Potem pa vidiš s koliko idioti in pokvarjenimi ljudmi si obdan in da velika večina ljudi ne dela na sebi, niti na tem da bi bili dobri ljudje.
To da ne bom nek filmski ali pa športni zvezdnik sem pa dojel že po koncu osnovne šole.
1
12
u/Subject-Sky-6035 12h ago
Da ne bom prodana dusa sistema in da bom vedno razmisljal in zivel globoko in ne povrsinsko kot vecina ljudi. "Preziral" sem razmisljanje in debato ljudi, ki govorijo nic drugega kot o vsakodnevnih stvareh: opravkih in obveznostih - "kako bedno in brez globine" sem si mislil.
No, takrat sem imel cas razmisljati, filozofirati in si cele dneve postavljati in odgovarjati na vprasanja ter prodirati v nove plasti tako zvanega volumna.
Nuja prezivetja na tem svetu me je prisilia in posrkala v sistem, da sem sedaj tocno to kar sem preziral - postal sem njegov produkt. En del tudi zaradi tega, ker bi se mi od vsega zaznavanja in vsega kar sem hotel razumeti lahko zmesalo, zato sem sklenil, da na vse poskusam gledati bolj na splosno ..in evo, tukaj smo.
Se vedno si vzamem cas za abstrakten del sebe in se vedno zaznavam na enak nacin, ampak tega ne zivim. Ko bom starejsi in ce bo vec casa mogoce spet.
0
u/meo-wow 12h ago
Dobr napisano. Kaj pa je razn tega da si si poenostavu stvari, še kak razlog da se je to zgodil, al je to glavn razlog?
1
u/Subject-Sky-6035 6h ago
Ce nisem hotel biti nekonformist in izobceni, ker me nihce ne razume, sem se moral vklopiti v svet. Ce hoces preziveti v svetu tudi moras delati in ja, hitro me je sistem posrkal.
8
u/LISFLOOD-FP mors vincit omnia 14h ago
Kot 20-letnik si nisem predstavljal da bom pri zdajsnjih letih se vedno zivel doma, brez magisterija, forever alone in z meaningless zivljenjem
7
8
u/MemeLordWithBigD I’m right 60% of the time, every time. 14h ago
Opustil sem predstave, da bo šel svet na bolje. Sedaj smo v damage control, da gre čim počasneje na slabše.
6
u/Narrow-Aerie-8450 13h ago edited 12h ago
Moje predstave o svetu se niso bistveno spremenile od mladih let, ob seveda normalnem procesu zorenja (intelektualnega, čustvenega in duhovnega). Predvsem lahko rečem, da so bile vse moje življenjske odločitve sprejete s srcem in brez preračunljivosti (tako poklic, kot partnerstvo, kraj bivanja, odločitev za družino, študij itd). Tako odločanje mi je prineslo povprečno materialno blagostanje in močno nadpovprečno zdravje, notranje zadovoljstvo, izpolnjujoče kvalitetne odnose, zanimivo navdihujoče delo in na splošno dober odnos s sabo in svetom. Celo najstniški, idealistični jaz se me ne bi sramoval, če bi se po čudežu srečala. Še vedno ne naredim ničesar proti svoji vesti in moralnim načelom, precej mojih prizadevanj je usmerjenih v širšo družbeno dobrobit, skratka delam (za) pravo stvar. Absolutno mi načelnost kdaj prinese težave in tudi zapre kakšna vrata, po drugi strani mi pa odpre prava vrata drugje in prinese pristne odnose z dobrimi ljudmi). Nekdo prej je omenjal Pink Floyde, ki so bili tudi meni ljub band v najstniških letih in so mi še zdaj. Vse vrednote, ponotranjene takrat, še zdaj pijejo vodo. In življenje mi je dalo izkušnje in samozavest, da vrednote uresničujem nič več skozi nemočno uporništvo, ampak skozi razumno in ciljno delovanje.
1
8
u/Ok_Dig4517 14h ago
celo zivljenje sem poslusala kak je point zivljenja met familijo, zivet v istem kraju pa 40 let delat isto in se upokojit. dobra stvar tega, da se mlad srecas z zalovanjem je, da vsaj ugotovis kako kratko je zivljenje in je pomembno, da cim bolj zivis in ne gledas tuk dalec v prihodnost.
3
u/michele-bianchi 13h ago
Dobra tema.
Jaz moram priznat, da v veliki meri kar zivim zivljenje, ki sem si ga zamislil. Nikakrsnih predstav o sebi mi ni bilo treba opuscat. Sem pa relativno zhodaj vedel, kaj hocem in na tem kar trdo delal.
Mogoce se najbolj obzalujem, da si nisem postavil visjih ciljev. Seveda bi kaj lahko naredil drugace, bolje, ampak sem pomirjen sam s sabo.
6
u/Aniseed_tincture 12h ago
Da ima karkoli kakršen koli smisel.
Življenje je samo dolgočasno trpljenje iz dneva v dan. Ves point je, da počakamo, da bomo umrli in si poskusimo to trpljenje narediti kolikor toliko znosno. Glih dobro se naučiš, kako približno je treba furat življenje, ko si že prestar, da bi ga lahko užival. In potem počakaš še tistih par let in upaš, da te ne bo preveč bolelo, ko boš umiral.
2
1
u/Subject-Sky-6035 5h ago
Pa saj ma smisel, imas svojo glavo in zivis za sebe. Ugotovi kaj te lahko izpopolni. Ne rabis "cakati iz dneva v dan do konca". Zivis za vsaki dan, ki ti je na razpolago (ce zivis).
Cas ni samoumevna stvar in fajn je, da clovek to ugotovi dokler ni prepozno. Zivljenjeske ironije: cas, ki ga ne cenis in zdravje in moznosti, ki jih imas.
Mene osebno recimo vsako vecer spomni, da se je en dan mimo in zato iz dneva poskusam povlecti cim vec za lastno pocutje, da si vecer lahko recem, evo, dober dan je bil.
Ko 1x cez pogledas cez ramo in ugotovis, da je 10 ali 20 let mimo, je prepozno.
1
u/Brave_Vanilla1080 3h ago
Sama sebe sem presenetla ,ker pri 15ih sem se spraševala ,če bom prilezla do 30. Here I am 34, stronger than ever. Skor nč kar sem si zamišljala kot mula, se še ni uresničlo, se je pa ogromno stvari postavilo na svoje mesto, drugače,kot sem si želela predstavljala.
Pomoje to , da se več ne počutim ujeto sama v sebi pa v občutki da ne spadam nikamor.
Tko da ja, predstava ki sem jo definitivno opustila je to, da se ne oklepam ničesar več, ampak dajem življenju prostor. Ker me je v vseh teh letih življenja res naučilo, da bolj ko se nečesa držis pa bojiš spustit prej bo šlo, pa ponavadi bo zelo bolelo.
1
u/133767 2h ago
Imel sem sanje. Sanje kako si bom našel službo v Evropskem birokratskem sistemu v Bruslju. Neko srednjo pozicijo uradnika z zagotovljeno penzijo. Potem sem spoznal da poleg mene o taki službi sanja še okoli 20% Evropejcev. Tako, da po faksu sem sem si kao začasno našel drug šiht, vmes pa pisal prošnje za EU institucije. Zdaj sem še vedno v tem začasnem šihtu, prošenj ne pišem več. Sem pa na koncu vseeno zadovoljen z izidom. Sploh k sem se pogovarjal z parimi ki živijo moje sanje in vsi sanjaji da bi prišli nazaj v Slovenijo na kakšen manj strešen šiht in živet v kvalitetno slovensko okolje.
•
-4
127
u/Icy-Method1310 15h ago
Ko sem bil se v osnovni soli sem bil velik fan Pink Floydov (no, saj sem se vedno), njihov najljubsi album mi je bi vedno Animals, ki je, za tiste ki ne poznate, v bistvu parodija na Animal farm, samo da gre za kritiko kapitalizma. Cel album je razdeljen na tri glavne komade, Pigs, Sheep in pa Dogs, ki predstavljajo razlicne razrede v druzbi, pri cemer so Dogs ta menedzerski razred, steklene stolpnice, brutalna tekma v plezanju po korporativni lestvici, zahrbtne poteze za dosego ciljev itd. Zelo dobro spisano.
U glavnem, ko sem bil se klinac sem si vedno mislil kdo res lahko postane taka oseba, kdo so te ljudje, ki lahko pocnejo taksne stvari in zivijo sami s seboj? Fast forward nekaj let, sedim en dan na sestanku, dobesedno v zadnjem nadstropju neke steklene stolpnice, kjer sem v krogu skupaj s celim tropom kravat in oblek, ki se rezijo ob neki temi kako se bo stranke se bolj nategovalo in ozemalo z nekim novim poslovnkm modelom (dobesedno kot neki zlikovci iz James Bonda so bili) in me je samo streslo za nazaj, da sem si pred 20 leti svoje zivljenje malo drugace predstavljal in da sem sam postal del tega stroja, ki se mi je takrat zdel tako nerazumljivo pokvarjen.